Kaj dogaja na Vilhi ali kako se je začelo?

Bil je julij, zaključili smo s tečaji in pospravili SMS 2013. Ljubi mir, bi se lahko reklo. Pa smo se spet začeli pogovarjat o tem, če ne bi le šli v svoje prostore. Vilharjeva je bila še vedno na razpolago. Veliki skladiščni prostori, parket, gole stene, tako rekoč v centru mesta. Sledilo je nekaj telefonskih klicev, nekaj ogledov in veliko računanja. Koliko tečajnikov potrebujemo, da pokrijemo najemnino? Koliko ur dela bo treba, da prostor uredimo? Koliko prostovoljcev? Kdo pozna parketarja, električarja, vodovodarja, knaufarja, … ? Kaj lahko naredimo sami?

Sedeli smo za pravokotnimi in kvadratnimi mizami – v Nejčevi kuhinji, nič večji kot 3×4 m, se nas je zbralo 16; pri Anji in Gregatu smo tik pred podpisom pogodbe nek ponedeljek v malo manjšem številu sedeli do enih zjutraj. Po štirih letih najemanja prostorov je napočil čas, da gremo na svoje. Po vseh neprespanih nočeh, telefonskih klicih in tuhtanju je padla odločitev ekipe. Gremo v akcijo. Selimo se.

Pred štirimi leti smo začeli z dvema učiteljema in 10 tečajniki, danes imamo tečajnikov vsaj 10x toliko, družina Dansa pa je velika. Po vseh uspelih in malo manj uspelih projektih je čas za korak naprej.

Kam se selimo? Ja, na Vilho …

Belimo stene, špohtlamo stropove, čistimo wcje, brusimo parket, … prostor je kot na bojni fronti. Maske na obrazu, prah v zraku in nasmehi na obrazu. Kljub vsem obveznostim, ki jih imamo, se dela. Ustvarjamo kotiček, kjer se bo plesalo, družilo, ustvarjalo. Dogaja se na naši Vilhi. Smo vam že povedali, da bo pri Dansi pestra jesen? Dragi plesalci, vabljeni zraven – želimo si, da bi se vsi počutili del tega prostora, ti prostori so vaši in vam namenjeni. Pridite nas pogledat, če že ne s čopičem ali kladivom v roki, pa mogoče s kakšno dobroto iz domače kuhinje. Na Vilharjevi smo vsak dan in veseli vsakršne pomoči.