Obljubili smo, da vam predstavimo še drugi del Sarinega pogovora s Katarino in Suzano o Black Water Blues-u 2012.Tokrat o programu in učiteljih.

Prvi del pogovora pa lahko najdete tukaj.

S: Vrnimo se k Black Water Blues. Povejta kaj o programu, prosim.
Su: Black Water Blues je zastavljen kot nekakšen kamp ali hišna zabava. Vsi bomo nastanjeni skupaj v istem hostlu in vse dogajanje se bo odvijalo na približno istem kraju oziroma v bližnji okolici. Dobršen del programa in razvoj dogodkov sta tako v veliki meri prepuščena sami interakciji med udeleženci in njihovim željam.
K: Tako je, izhajali smo iz ideje, da bi naredili nekakšno hišno zabavo, ki bi trajala tri dni. Bila sem na dogodku na Islandiji, prav tako izmenjavi, ki je trajal deset dni. Prvi del se je odvijal v Reykjaviku, tam smo bili nastanjeni pri domačih gostiteljih ali v hostlih. Nato pa smo šli skupaj za tri dni na sever v neko hišo. Tam nismo počeli drugega kot to, da smo se družili in počeli neumnosti. Super je bilo!
Bo pa ta izmenjava programsko malo drugačna od drugih, saj smo uvedli spremembo, in sicer izlete, ki sicer na takih dogodkih niso v navadi. Navadno so namreč na izmenjavah tudi čez dan organizirani zgolj nekakšni družabni dogodki, na primer dnevni plesi, skupne pijače ipd. Sama sem večkrat pogrešala priložnost, da bi se skupaj kam odpravili in tudi kaj videli. Mislim, da je skupen izlet prav tako idealna priložnost za spoznavanje in povezovanje. Spomnim se naše poti od glavnega mesta do severa Islandije, ko smo bili na avtobusu sami plesalci. Še nikdar nisem tako uživala v vožnji z avtobusom! Nenazadnje bodo tako tujci ob odhodu lahko vsaj povedali, kje so bili in kaj so videli v Sloveniji, bodo poznali še kaj več kot notranjost hostla in plesnih dvoran.
Sicer pa je velik poudarek na zabavah, ki bodo potekale vsak večer. Za zabave smo se potrudili in dobili najboljše glasbenike ter DJe.

S: Lahko kaj več povesta o njih?
K: Prvi na našem spisku je bil avstralski plesalec, ki sedaj živi v Londonu, po imenu Joe Buckett. Joe v Londonu in na mednarodnih delavnicah poučuje ter promovira blues, obenem pa uči tudi lindy hop. Osebno menim, da je nedvomno eden najboljših blues DJev.
Nazadnje smo v vrste sodelujočih pri organizaciji v večini povabili kar moške, leaderje, ki bodo lahko malo uravnotežili razmerje med spoloma na plesišču [smeh]. Videli smo namreč, da se bo ponovno pojavila težava z večjo prijavo žensk kot moških.
Su: Sicer pa to navadno sovpada – dober DJ-dober plesalec –, tako da ne na eni in ne na drugi strani ne bo trpela kvaliteta.
K: Glede glasbenikov, so bili že v samem začetku Easywalkers naša prva izbira. Le-ti bodo pokrili sobotni večer, dan za tem pa nam bo igral neverjetni ‘one-man-band’ Dan Nash iz Londona. Dan je odkritje zadnjega pol leta, čeprav se že dolgo usmerja v blues ustvarjanje. Nekje novembra so ga odkrili londonski blues plesalci in ga povabili, da bi igral na njihovi božično-novoletni zabavi, od takrat naprej pa ga vabijo na vse največje dogodke na mednarodni ravni, vsi so nad njim navdušeni, je pravi hit. Čeprav je en sam, v celoti zadovolji potrebe plesalcev in naredi neverjetno blues vzdušje. Preprosto ga je potrebno slišati in doživeti v živo. Na zadnjem dogodku v Dublinu je pokrival dva večera, a bi z lahkoto prevzel še tretjega in nikomur ne bi bilo odveč. Z njim smo stopili v kontakt preko skupnih znancev iz Londona, tako da nas je takoj sprejel kot nekakšno prijateljsko sceno in se tudi sam  že nadvse veseli tega dogodka.
Su: V splošnem se gostje iz tujine navdušujejo nad fotografijami naših naravnih lepot. To se je izkazalo za najboljšo promocijo. Samo fotografijo Bleda z otočkom smo dali na FB stran in zgodil se je efekt tortice sredi mize, saj se je v eni uri nabrala že vrsta komentarjev navdušenja.

S: Kako pa je s tasterji? Koliko in kakšne imate v načrtu?
K: Prvi je namenjen začetnikom, torej bodo v njem predstavljene osnove bluesa. Ta bo na sporedu v soboto. Drugi je tematski, a bomo delali nekaj takega, kar bodo lahko izvedli tudi začetniki, vendarle pa bo zanimiv za plesalce vseh nivojev. Na sporedu bo v nedeljo. Prvemu pa se bo v soboto pridružil še ‘surprise taster’, katerega vam seveda ne razkrijemo, bo pa odličen [smeh]! Pripravlja se nekaj velikega, tako da se vam že zaradi tega izplača priti!

S: Pa učitelji? Sta namensko izbirali naše?
Su: Tako je. Splošna tasterja v soboto in nedeljo vodita naša Sabina in Aleš. Imamo dva zelo dobra učitelja in je prav, da se tudi njiju pokaže ter se jima morda odpre še kako možnost za prihodnje.
K: Namen dogodka je bil tudi predstaviti naša učitelja tujini, saj nihče od njiju nima dosti možnosti potovati preko naših meja. Sabina se je sicer povezala z Luckyjem Skillenom (ameriški profesionalni plesalec, koreograf in učitelj, ki je s svojo soplesalko že učil na ‘Blueberry Blues’ delavnici v Sloveniji, op. a.) in z njim učila v Izraelu, a ju je vseeno redko moč zaslediti na večjih dogodkih v tujini in bi ju zato radi še malo bolj pokazali.

S: Koliko pričakujeta udeležencev?
Su: Težava je v tem, da mnogi čakajo do zadnjega trenutka, tako da trenutno še ne moremo reči zagotovo. To je seveda razumljivo, saj nekateri še ne vedo, če bodo takrat dobili dopust.
Nadejamo se številke okoli petdeset, šestdeset pa je naša meja, preko katere ne bi šli.
K: Trenutno predvsem zelo vabimo fante. Fantje, toplo ste dobrodošli!

S: Pa nameni za prihodnje? Je želja, da to preraste v tradicionalen dogodek?
K: Absolutno je! Ne vemo le, ali bomo ostali zvesti Bohinju ali se bomo vsakič odločili za novo lokacijo.
Su: Sedaj bomo morali gledati le na to, da bo vsakič nekje v bližini vode, saj ime nakazuje nanjo. Možnosti je ogromno. Bomo videli, kakšen bo letošnji odziv, za nadaljnje ideje smo pa odprti in so dobrodošle.

Klikni na sliko za več informacij o dogodku.