reportaža: LEPI DNEVI
piše: Sara

30. maj 2012 je bil dober dan. Eden tistih, ko se človek že zbudi dobre volje in si reče: ‘Danes je moj dan.’ Jutranja meditacija, malo razmigavanja telesa – ravno toliko, da sem se umestila vanj, ko me je ura že priganjala na pot v Ljubljano. Hiter postanek v našem vrtcu, kjer so tete že pozdravljale otroke ter pripravljale zajtrk. Prinesla sem jim baziliko s svojega bogatega balkonskega vrtička. Eko semena in eko zemlja, samo zdravje! Tako bogato je pognalo seme, da sem poganjke lahko razsadila v vrsto manjših lončkov ter jih podelila z okolico. Saj veste – deliti je lepo. In prijetno.

Potem simpatično nasmejan in produktiven sestanek v z dopoldanskim soncem obsijani Zvezdi z znancem, ki ga nisem videla že 100 (!!) let. Ena izmed nadvse priročnih stvari v Evropi (no, vsaj pri nas) je brezžični internet v mestih skorajda na vsakem koraku. Tako sem lahko ob organic čaju ‘3ginger’ znamke ‘Pucca’ (reklame se kar vrstijo, kajne?) ter spremljavi uličnih glasbenikov še malo posedela na vrtu slaščičarne in oblikovala zadnje priprave na intervju, ki me je čakal popoldan. Priznam, malo sem bila nervozna, ko se je bližal čas našega srečanja. Že res, da to še zdaleč ni bil moj prvi intervju, prav tako ne prvi s plesalci, a vendarle je bil prvi s profesionalnima plesalcema iz tujine. Kaj vse naj ju vprašam, kako naj zastavim sklope, kako naj vpletem stvari, ki sem jih že lahko prebrala o njima na internetu? Pa še dejstvo, da so se moje ustne mišice od Indije pred enim letom že malo odvadile angleščine, saj v Kranju moji sogovorniki bolj kot ne uporabljajo slovenščino in je to tudi pričakovani jezik odgovora.

Po zajtrku/kosilu ob Ljubljanici sem se sprehodila do Prešerna, kjer je bila naša dogovorjena točka srečanja. Živahno je bilo na trgu pred menoj, saj se je odvijal festival ‘Igraj se z mano’. Otroci so poplesavali s svojimi učiteljicami in starši, varovanci zveze Sonček so se vrteli v ritmih indijske glasbe ter poskakovali ob zvokih irskih piščali in violin. Dekle z Downovim sindromom se je navdušeno s širokim nasmehom na obrazu vrtelo in ponavljalo gibe plesne učiteljice. Ples naravnost iz srca!

Čez čas se mi je pridružila naša lindy učiteljica Mihaela, za njo pa moja intervjuvanca Laura Keat in Mikey Pedroza. Dva Američana, dva profesionalna plesalca, dve v svetu swinga dobro poznani imeni. Sprehodili smo se ob Ljubljanici in se zapletli v pogovor. Najprej kar tako, potem pa še ob mojem MP3 diktafonu in kot bi mignil je le-ta pokazal dve uri posnetega materiala. ‘Uf, to bom transkribirala, tipkala in urejala!’ sem pomislila, a v resnici mi je skozi misli vsake toliko šinila misel ‘Kakšen dober intervju!’ Pa tega nikakor nisem mislila v duhu samohvale, ampak v smislu spraševalca, ki dobi odličnega sogovornika.

Izkazalo se je, da sta Laura in Mikey res poznani imeni v svetu swinga, večkrat nagrajena plesalca in zaželena učitelja, a predvsem zelo prijetni osebi. Radodarna z besedami, ki jih spletata v zgodbice, misli in ideje, nad katerimi se še sama včasih začudita, da sta si jih domislila. Poslušalec pa jim z veseljem prisluhne, saj nobena ni odveč ali dolgočasna. Odprta, nasmejana in zabavna sta naju z Mihaelo povabila na čudovito potovanje po njuni plesni poti, posuti s takšnimi in drugačnimi prigodami ter izkušnjami. V mojih očeh so to profesionalci – tisti, ki dihajo s svojim delom, ki jim žarijo oči, ko svojo strast delijo z drugimi, tisti, ki so s svojo strastjo tako zelo prežeti, da v njej nikdar ne postanejo vzvišeni, ampak raje še druge povabijo na pot radosti in z njimi delijo košček svoje ljubezni. Zato jim je lepo prisluhniti, saj so vir znanja, a še bolj kot to vir navdiha.

Ko se nam je pridružil še naš Nejc, smo se sprehodili proti Kongresnem trgu. Zamišljeni sva druga ob drugi z Mihaelo stopili prvih nekaj korakov ob Ljubljanici in se strinjali v povzetku zadnjih dveh ur: ‘Ful dobr …’ Ko smo se leno posedli po kongresni zelenici ter užili sladko plat Ljubljane, sem opazila, kako mi nekje z drugega konca trga že maha utrujenost. ‘Danes bo postelja zgodaj pripravljena na noč.’ sem ugotovila. A dan je upravičil jutro, zares je bil lep in uspešen, predvsem pa je minil v dobri družbi.

Komaj čakam, da tudi z vami podelim naš pogovor. A za to boste morali še počakati. Poletje že trka na vrata in iz dneva v dan se ljudje dvigujemo višje in višje od zemlje. Saj veste, kako nas tokovi poletne sopare zazibljejo iz našega vsakodnevnega ritma v sanjave dopustniške dni in noči, ki plavajo vsaj dva metra nad trdnimi tlemi. Zato bomo počakali na čas, ko se bodo naši možgani ponovno zlili v trdno snov in bodo pripravljeni sprejeti zagon za novo plesno sezono.

V teh dneh pa lahko še enkrat pokukate med besede, ki so jih z nami podelili učitelji in plesalci z naše domače scene. Tudi oni so nam povedali marsikaj lepega ter koristnega. Morda pa vas vzpodbudijo k udeležbi na bogati ponudbi spomladansko-poletnega plesa, ki ga za vse plesalce v teh mesecih pripravlja Studio Dansa. Začnemo lahko že z bluesom na dogodku ‘Black Water Blues’ v začetku junija v prečudoviti naravi ob jezeru v Bohinju. Tam lahko še sami odkrijete, kaj je pri tem plesu začaralo Aleša in Sabino ter še marsikoga od nas. Morda začutite, kako je poslušati bitje svojega srca, ki se uglasi s srcem soplesalca in doživite trenutek, ko zaslutiš njegov naslednji korak, še preden ga začne. Tudi plesati počasi in blizu ima svoj čar.

Predvsem pa prisluhnite svojemu glasu tam notri v sebi. Tega lahko slišite le vi sami, a vsake toliko si zaželi dotakniti še koga drugega. Takrat naše noge postanejo nemirne in zacepetajo v ritmu glasbe iz sosednjega lokala, ali pa se zavrtijo v melodiji piša vetra in naše glasilke želijo zapeti v gosto tišino, ki domuje le na vrhovih gora. Takrat prsti sežejo proti vodenkam, ali pa k svinčniku in listu papirja, zarišejo pokrajine, ki jih Zemlja ne pozna, ali pa zapišejo besede ljubezni. Kjerkoli in kakorkoli, takrat se moramo izraziti. In takrat … Takrat pridejo trenutki vznesenosti, navdušenja in blaženosti, trenutki izpolnitve in zavedanja, da je vse prav. Zaupajte temu glasu, saj izvira iz kraja, kjer je vse prav in vas vabi tja, kjer je vse prav.